Dokler se srce ne ustavi, do takrat bom pel… je zapisal Vlado Kreslin. Srce se ni ustavilo, se je pa v času COVID-19 skorajda ustavil čas. Posebej to čutijo stanovalci v domovih za starejše, saj so čez noč ostali brez obiskov svojih najdražjih, brez vseh prijetnih druženj z zunanjimi obiskovalci in tudi brez prireditev. Lepi pomladni dnevi pa nas kar kličejo po druženju in odhodu v naravo. Delček te čudovite pomladi sva s petjem in igranjem na kitaro, poskušala stanovalcem prinesti vokalistka Urška Bider in kitarist Franjo Jurovič. Izbrala sva najžlahtnejše slovenske zimzelene melodije in jih predala naprej našim starostnikom. Zaslužijo si!
Posebno pozornost bi rada namenila še Vam, spoštovani vsi zaposleni. Iz »zaposlenih«, ste čez noč za naše starostnike postali njihova družina, najtesnejši krog zaupnikov. Vem, da ste jim s svojo srčnostjo v veliko uteho. V veliko veselje nama je bilo, da sva lahko polepšala dopoldan vsem stanovalcem in zaposlenim. Naj pesem še dolgo odmeva v vaših srcih in ustnicah in seveda – ostanite zdravi.
Zapisala: Urška Bider
Facebook
LinkedIn