V adventni čas smo v DEOS Centru starejših Zimzelen iz Topolšice vstopili s pogovorom s sestro Emanuelo Žerdin, ki pripada redu frančiškank Brezmadežnega spočetja, ta pripada črnogorski provinci, deluje pa v Krškem. Z Natašo Gerkeš sta se pogovarjali o njenem zanimivem življenju, ki jo je po gimnaziji iz prekmurske ravnice popeljalo med redovnice v črnogorsko Cetinje. Tam je kot redovnica in medicinska sestra delovala v bolnišnici, vmes doštudirala teologijo v Zagrebu, kasneje kot sestra vodila dom starejših v Avstriji, se vrnila v Slovenijo, kjer je bila vodja oskrbe v hospicu ter se pridružila projektu dolgotrajne oskrbe, ki je potekala preko Doma sv. Jožefa v Celju. Danes je upokojena, čeprav te besede ne mara. Še vedno je zelo aktivna. poučuje verouk, deluje v hospicu, predvsem pa s svojo vedrino osvoji srca tistih, s katerimi se srečuje.
V Zimzelenu je govorila tudi o sočutju, prijaznosti, o življenju in smrti ter o radosti in srčnosti. Če bomo prijazni drug z drugim, bomo prijaznosti deležni tudi sami. Poudarila je pomen pomoči drug drugemu, pomen prijaznih nasmehov ter priporočila, naj čim manj negodujemo. Če bomo na življenje pogledali s svetle plati, bomo zadovoljnejši.
Pogovor je vodila in uredila zapis stanovalka ga. Nataša Gerkeš.
Facebook
LinkedIn