V Centru starejših Črnuče je zavladalo romantično vzdušje. Stanovalce je obiskal sveti Valentin, ki ima ključe od korenin. Po oddelkih je posul srčke, prijazne poglede in priskrbel jasno nebo.

Večkrat se znajdemo v stresnih situacijah in sami sebi odvzemamo romantiko, ki nam je tako na dosegu roke. Ampak pomislite, da ste prevrteli čas nazaj in se znašli v tretjem stoletju. Temačno vzdušje, v katerega je ljudstvo pahnil kruti cesar Klavdij II, resnično ni ustvarjalo možnosti za ljubezen. Mladi možje so bili vpoklicani v vojsko, da so se zanj borili. Ker se je bal, da zaradi svojih bližnjih ne bodo želeli slediti ukazom, je prepovedal poroke in zaroke. Veliko parov je popolnoma izgubilo upanje, da se bodo sploh lahko kdaj poročili in njihov obup je kar klical po rešitelju.

Prišel je krščanski duhovnik Valentin in se okrutnežu postavil po robu. Skrivaj je poročal mlade vojake preden so odšli služit. Cesar je o teh aktivnosti kmalu izvedel in Valentina zaprl ter obsodil na smrt.

Tam je Valentin spoznal slepo ječarjevo hčer in se tako zaljubil, da ji je na predvečer svoje usmrtitve z barvo iztisnjeno iz vijolic (črnila namreč ni imel) napisal sonet. Legenda pravi, da je dekle zaradi njegovih besed spregledalo. Žal je bila njuna ljubezen kratka, kljub temu pa njegova dejanja še dandanes živijo naprej in navdihujejo zaljubljence, da si izkazujejo ljubezen.

Zaradi svojega žrtvovanja je bil povišan v svetnika in mu dodelila 14. februar za godovanje – dan, ko se po starih legendah ženijo ptički. Valentinov dan je od takrat res navdihnjen z ljubeznijo.