V tokratni gospodinjski delavnici smo se lotili edinstvenega recepta, ki je zrastel na našem vrtu/zeljniku – deloma v dobesednem, predvsem pa v prenesenem pomenu. V Gornjem Gradu imamo to srečo, da za pripravo (najbolj) okusnih receptov ne potrebujemo nobene takšne posebne sestavine, katere pri prebiranju receptov še prebrati ne znamo, kaj šele da bi le to imeli na domačem vrtu. S stanovalci smo si namreč želeli, da bi ustvarili popolno naš, avtohton recept, ki je narejen ravno iz sestavin, katere so značilne za naše območje. Skupaj smo “spacali” res odlično pito, katere sestavine pa naj ostanejo še skrivnost- zaradi okusnosti namreč razmišljamo, da jo prijavimo kar na kakšen natečaj ali jo damo skozi postopek “avtohtonizacije slovenskih jedi“, da si bomo lahko mi lastili zasluge za vse prve nagrade, ki jih bo pita (morebiti) pobrala na natečajih in tekmovanjih. 😛
P.S. Želimo vam, da bi tako kot je samozavesten ta zapis, tako samozavestno tudi vi kdaj pohvalili samega sebe. Slovenci smo menda skromen narod in se premalokrat pohvalimo… zatorej – SUPER SEM IN LE TAKO NAPREJ. 🙂