V DEOS d.o.o., PE Center starejših Gornji Grad nadaljujemo z projektom MREŽA BREZPLAČNIH E-PREVOZOV. Projekt ima vlogo organizatorja programov za aktivno starost in boljšo vključenost ranljivih skupin v socialno mrežo. Kot ponudnik celostne oskrbe starostnikov, bo nadaljujemo s srečanji, delavnicami in seminarji na tematiko, prilagojeno starostnikom in njihovim potrebam. Program aktivnosti je usmerjen v znanja s področja mobilnosti starejših. Življenjska doba človeka se podaljšuje, zato se povečuje tudi število starostnikov. Starostniki sodijo v skupino ranljivih skupin, velikokrat tudi v skupino socialno ogroženih skupin. S starostjo se sposobnosti, motorika, kognitivne funkcije itd. spreminjajo. Posamezniku je pomembno, da ohranja svoje sposobnosti in funkcije na nivoju, ki mu omogoča kvalitetno bivanje v domačem okolju, kot tudi kvalitetno bivanje v domovih za starejše. Starostniki za kvalitetno bivanje doma, neodvisno od (nujne) pomoči svojcev, potrebujejo dobro psiho-fizično stanje.

 

Predavateljica, ga. Anito Bandelj, magistrica paliativne oskrbe, je predstavila temo PRVA POMOČ – Kako lahko pomagam. Med najpogostejšimi težavami v starosti so bolezni in poškodbe, ki zmanjšujejo funkcionalno sposobnost in vodijo v odvisnost od tuje pomoči. Starost prizadene tudi čutila, kot sta vid in sluh, kjer medicina pogosto lahko pomaga s pripomočki za izboljšanje funkcije. Pogoste težave v starosti so tudi težave z odvajanjem vode (uhajanjem urina) in zaprtje ter stanja, ki jim pravimo geriatrični sindromi; to so težave z ravnotežjem in vrtoglavica, oboje pa pogosto vodi k padcem in zlomom, kroničnim bolečinam in preležaninam. Na našem srečanju smo se dotaknili tematike PRVE POMOČI, kako lahko pomagamo sebi in starostniku.

Poudarek je bil na predstavitvi laične prve pomoči, ki je pomembna za vsakdanje življenje. Krvavitve čimprej ustavimo z direktnim pritiskom na krvavečo rano. Pri oskrbi ran se le-teh ne dotikamo z rokami, v rano ne dihamo, ne uporabljamo pripravkov domače lekarne, tujke v rani pustimo pri miru. V primeru udarnin hladimo približno 20 minut. Predolgo hlajenje lahko povzroči podhladitev. V primeru pika žuželk je prvo pomoč pri zdravniškem osebju potrebno poiskati takrat, kadra pride do sistemske reakcije, otekanje obraza, težave z dihanjem…