Junijski dnevi so v naš dom prinesli sladek pridih poletja in vonj po domačih dobrotah. Za čudovito presenečenje je poskrbela naša direktorica, ki je stanovalce razveselila s polno košaro domačih, sočnih češenj.
Rdeči sadeži so takoj prebudili spomine na mladost in rodila se je ideja za skupno peko. Stanovalci so z veseljem zavihali rokave in složno poprijeli za delo: Pridno so razkoščičevali sladke češnje, umetelno so pripravili rahlo maso za biskvit, med delom so klepetali in obujali stare recepte, ter prepevali ljudsko pesem Rdeče češnje rada jem.
Ko je iz pečice zadišalo po celem domu, je bilo veselje nepopisno. Pecivo je uspelo naravnost odlično – sočno, mehko in narejeno s srcem. Ostale odlične belokranjske češnje pa so stanovalci hitro pozobali.
Skupno ustvarjanje je stanovalcem polepšalo dan in znova dokazalo, da imajo domači recepti največji čar. Nekaj belokranjskih češenj je še ostalo, ki pa so pozobali






















