Tradicija okraševanja in podarjanja jajc v času velikonočnih praznikov sega že v predkrščanske družbe, saj naj bi raziskovalci v Afriki našli sicer primitivno okrašeno nojevo jajce, staro več kot 60 tisoč let. Zakaj točno so jih začeli okraševati in barvati, ni povsem znano, strokovnjaki pa pravijo, da je šlo najverjetneje za poudarjanje posebnosti in drugačnosti v vsakdanjem življenju. Jajce je sicer prastari simbol življenja, rodovitnosti in plodnosti, ki se pojavlja v skoraj vseh svetovnih religijah. V njem so simbol novega, mladega življenja videli že Perzijci, Galci, Grki in Rimljani in ga povezovali s pomladnim prebujanjem narave. Ko je v zahodnem svetu krščanstvo postalo priljubljena religija, se je simbolika jajca tako odlično ujela s simboliko Kristusovega vstajenja od mrtvih in ponovnega rojstva. Tako so tudi sodobne družbe začele jajca ob tem prazniku lično okraševati in podarjati prijateljem ter družini.
Tradiciji sledimo tudi v našem centru, zato se je danes v glavni jedilnici nabrala kar številčna druščina stanovalcev, ki so pomagali pri pripravi jajc na barvanje. Pri nas se držimo kar starega običaja, tako oblačimo jajca v najlonske nogavice, na jajce pa po navadi damo kakšno trobentico, list zanimive oblike ali pa kar list peteršilja, skratka, kar nam ponuja narava. Nato pa jih v kuhinji na dan pred Veliko nočjo skuhajo v olupkih čebule. Tako nastane prav lepo pobarvano jajce iz naravnih sestavin. Stanovalci vedno obujajo spomine na čas svoje mladosti in govorijo zgodbice, kako so to oni delali včasih.
Facebook
LinkedIn