Ob svetovnem dnevu boja proti raku so naši stanovalci dan preživeli v izjemno duhovitem in prijetnem druženju z Valerijo in Gordano. Pogovor ni bil usmerjen v bolezen, temveč v lepe misli, dragocene spomine in tiste drobne stvari, ki človeku dajejo moč, da v življenju nikoli ne obupa.
Stanovalci so delili številne zgodbe in misli, nekatere pa so zapisali tudi na lističe ter jih razstavili na priložnostnem plakatu z naslovom »POGUMNE MISLI«. Spomini so jih ponesli v mladost, pogovor pa je kmalu nanesel na spominske knjige. Ogledali so si nekaj ohranjenih primerkov, občudovali zapise in lepo pisavo ter se ob tem spomnili časov, ko je bilo lepopisje samostojen šolski predmet z lastno oceno.
Spominske knjige so se v Evropi pojavile že v 16. stoletju. Sprva so jih uporabljali študenti in učenjaki na potovanjih, nato plemstvo, kasneje pa tudi meščani. Posebno priljubljene so postale med dekleti in ženskami. Stanovalke so se z nostalgijo spominjale svojih spominskih knjig, nekatere pa še danes znajo na pamet povedati misli, zapisane v njih. Mnoge izmed teh so znova zapisale, obiskovalci pa jih lahko preberejo na razstavnem plakatu. Med zapisi se najdejo iskrene misli, pogumni citati in tudi kakšen nekoliko »žgačkljiv« zapis.
Spominska knjiga je bila nekoč zelo osebna in dragocena, skoraj kot zaklad. Danes predstavlja glas življenja nekega mladostnega obdobja, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost – danes, jutri in za vedno.
Druženje ter izmenjava izkušenj in zgodb o nastajanju zapisov v spominskih knjigah so vsem narisali nasmeh na obraz. Hudomušne šale in prigode pa so udeležence nasmejale celo do solz.
Dogodek so sklenili s prijetno mislijo:
»Ne hitite – življenje ni tekma.«
Facebook
LinkedIn