Na sončno dopoldne smo se s stanovalci podali na izlet v knežje mesto, Celje. Odločili smo se, da obiščemo tropsko hišo, kasneje pa si v centru mesta, v hotelu Evropa privoščimo še kavico in kaj sladkega. Ko smo vstopili v tropsko hišo nas je prijazno pozdravila in sprejela študentka, ki na nas je opremila z informacijami kdo vse živi v tropski hiši, kakšna so pravila in nato se je naše raziskovanje začelo. V terarijih smo našli različne pajke, žabe, kače, miši, ježke, kuščarje,… Največji vtis pa so na nas pustile nagajive opice, ki so izvajale različne akrobacije. Dve obročkastorepi maki opici pa sta celo uživali v naših dotikih. Po dobri uri in pol smo polni vtisov, odšli na kavico, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Prijetno utrujeni smo se varno vrnili v Zimzelen.

Svoje občutke pa je zapisala tudi naša stanovalka, gospa Maruša:

Vstali smo v lepo, sveže in sončno jutro. Bili smo v velikem pričakovanju, ker smo se odpravili na izlet v Celje, v živalski vrt, kjer smo si ogledali eksotične živali. S pomočjo našega domskega osebja smo se vkrcali na lep avtobus in se podali proti cilju. Med vožnjo smo lahko opazovali naravo, ki se nam ponuja v vsej svoji lepoti. Dobro razpoloženi smo prišli v Celje, nato pa smo lahko občudovali domače ptice pevke, papige, male žabice, želve  – male in zelo, zelo velike. Presenetil nas je čisto pravi krokodil. Male nagajive opice pa so opozarjale nase, ko so veselo poskakovale iz veje na vejo. Tudi mišk, podgan in rovk nismo prezrli, čeprav niso najbolj priljubljene živali. Ob pogledu na raznovrstne kače, med njimi je bil tudi velik udav, pa mislim, da ni bilo nikogar, ki bi ostal ravnodušen. Vsak si je lahko ob izhodu kupil maskote živali, ki smo jih videli. Odšli smo z različnimi vtisi o tem kar smo videli. Bilo je nekaj posebnega. Po lepem doživetju smo lahko sproščeno poklepetali ob kavici na vrtu hotela Evropa. Za piko na i pa smo se slikali še ob vodometu sredi Celja.

Za vse kar smo skupaj doživeli, bi se rada v imenu vseh, ki so bili na izletu in svojem imenu zahvalila gospe Petri, gospe Janji in gospe Suzani. In da ne pozabim še gospoda Gašperja in gospoda Gorana. Bilo je lepo!

Stanovalka Maruša