Melodije Oliverja Dragojevića so danes napolnile Center starejših Notranje Gorice s toplino in čarobnostjo. Ob njegovih pesmih smo skupaj odkrivali spomine, ki še vedno živijo globoko v nas in čustva, ki jih pogosto skrivamo, a jih glasba nežno prebudi. Naše ˇmorjeˇ iz modrega blaga, posuto s školjkami, je bilo oder za nekaj res posebnega – steklene stekleničke, v katere smo prvič zapisali svoje misli, hvaležnost in sporočila nekomu tam zgoraj.
Ko so stekleničke ˇodpluleˇ po našem simboličnem morju, so skupaj z njimi pritekle tudi solze – solze sreče, pogrešanja, ljubezni. Delili smo objeme, tišina med nami pa je govorila več kot besede. Bilo je iskreno. Čutno. Človeško.
Hvala vsem, ki ste ta trenutek soustvarili z nami.