Pisani svet Antona Voduška

 

Jedilnico in avlo Zimzelena so v četrtek, 13. septembra, poživile slike koroškega slikarja Antona Voduška. Otvoritev razstave je bila pravo doživetje, saj se je slikar izkazal za izjemno zanimivega, njegovo pripovedovanje je odlično dopolnil slikar in mentor Oskar Sovinc, stanovalce Zimzelena pa so navdušile tudi male plesalke iz skupine Topolški knedli, ki so popestrile pogovor.

Anton Vodušek je pripovedoval o svoji ustvarjalni in življenjski poti. Za slikarstvo se je navduševal že v mladosti, a mu je oče branil, da bi postal slikar, saj s tem ne bo zaslužka, kot je rekel. Pa se je Anton uklonil očetovi volji, se izučil in nato vse življenje delal v poslu, ki je prinašal zaslužek. Od leta 1990 dalje je imel podjetje za vzdrževanje kabelskega sistema v domačih Radljah ob Dravi, nato pa dejavnost razširil še po drugih krajih.

Ko se je upokojil, je podjetje predal sinu, sam pa se je lotil svoje mladostne ljubezni – slikanja. Postal je član likovnih društev v Radljah in na Prevaljah, pričel razstavljati in se likovno izobraževati tudi s pomočjo mentorja Oskarja Sovinca. Slika najraje naravo, še posebej ga ta navdihuje na Hvaru, kjer z ženo preživljata dopust.

Anton je stanovalkam in stanovalcem Zimzelena zaupal tudi svojo osebno romantično zgodbo. Precej zgodaj je ovdovel in ostal šest let sam z otrokoma. Ko pa ga je vdova iz Radelj, ki je bila zaposlena pri občinski Zvezi prijateljev mladine zaprosila kar na ulici, če bi hotel biti dedek mraz za radeljske otroke, po postavi in bradi je njegovi podobi ustrezal, je pristal. Tako se je rodila zveza, ki traja še danes in ki sta jo pred dvema letoma nadgradila s poroko. Anton je stanovalcem dejal, da za ljubezen ni nikoli prepozno in da je prav, da si jo, kadar je le mogoče, izkazujemo.

Zapisala: Nataša Gerkeš