Ko se v jeseni poslovijo še zadnji v tople rjave odtenke obarvani listi, se gole veje zavijejo v snežne odeje. Nekateri ptički se skrivajo po krmilnicah, drugi si zavetje poiščejo v toplejših krajih, gozdne živali se potuhnejo v svoje brloge in na zemljo se naseli tišina, mir. Mraz je, pokrajino opazujemo raje skozi okno. Kmalu pa se kratki dnevi in dolge noči prevesijo v toplejše in prijetnejše. Sončni žarki nas sprva nedolžno in milo, kasneje pa zelo intenzivno vabijo ven. Tukaj so prvi telohi, pa zvončki… tudi trobentice nam delajo družbo, in ptice so se zopet vrnile. Na na videz golih drevesih opazimo poganjke in sedaj je nedvoumno – pomlad je tu. Kako prijetneje je, ko nas poboža sonce in melodije pojočih slavčkov. Zato smo se danes v našem centru odločili, da bomo skupaj pozdravili pomlad, ki je za mnoge najlepši letni čas.
Urša je za otvoritev v duetih s stanovalci zapela nekatere ljudske pesmi, kot so “Prišla bo pomlad”, “Ena ptička priletela”, “Slišala sem ptičko pet” in mnoge druge. Nato smo mikrofon prepustili kar glavni pevki, da nas je s svojim čudovitim glasom zazibala v melodije opere in zimzelenih skladb.
Pomlad je tudi čas, ko se ptički ženijo, je čas, ki ga mnogi povezujejo z ljubeznijo. Mi pa smo sklenili, da ne bomo čakali na maj, saj srce nič ne čaka in tako še z eno ljudsko pesmijo skupaj zaključili današnje druženje.
Naj bo pomlad v nedeljo ali ponedeljek, z veseljem jo bomo pričakali in se skupaj veselili novih izletov, doživetij ali pa samo sprehodov po naši okolici v spremstvu prebujene narave.
Facebook
LinkedIn