Nekateri večeri ostanejo z nami še dolgo potem, ko ugasnejo zadnji toni glasbe. Takšen je bil tudi četrtkov večer v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Naši stanovalci so vedeli, da prihaja presenečenje, niso pa vedeli, kdo bo stopil skozi vrata. Ob prijetnem klepetu, kanapejih in kozarčku vina je bilo v zraku čutiti prijetno pričakovanje. Nato pa so zazveneli prvi akordi – obiskali so nas tamburaši iz Borovnice. V trenutku se je prostor napolnil z melodijami, ki niso ogrele le prostora, temveč predvsem srca. Ob zvokih tamburic so se prebujali spomini, marsikdo je tiho prepeval, drugi so z nasmehom spremljali znane napeve, nekateri pa so ob glasbi za trenutek odpotovali v čase svoje mladosti.
Vrhunec večera je prišel z melodijami nepozabnega Oliverja Dragojevića. Takrat se je zgodilo nekaj posebnega. Pesem ni bila le zapeta in zaigrana – bila je doživeta. V očeh so se zaiskrili spomini, ustnice so same od sebe pele znane besede, dvorano pa je napolnil iskren in dolg aplavz. V tistem trenutku je manjkalo le še nežno šumenje morja. In če bi zaprli oči, bi lahko verjeli, da sedimo nekje ob dalmatinski obali, v toplem poletnem večeru, kjer čas za trenutek obstane.
Hvaležni smo za takšne trenutke. Za večere, ko glasba poveže ljudi, prebudi lepe spomine in napolni srce s toplino. Iskrena hvala tamburašem iz Borovnice, ki so nam podarili več kot le nastop – podarili so nam občutek domačnosti, radosti in nepozabno glasbeno doživetje.
✨ Večer, ki je pobožal dušo ✨