Danes so pri zeliščni skupini z varuhinjo Mirijam debatirali o oljki. Oljka je zimzeleno drevo iz družine Oleaceae; spada v rod Olea L. in vrsto Olea europea L. Pri nas sta znani dve podvrsti oljke: Olea europea oleaster (divja oljka) in Olea europea sativa (žlahtna oljka).
Oljka raste počasi, preden rodi, mine šestnajst let, zato so bili lastniki oljk v stari Grčiji ljudje, ki so bili dovolj bogati, da so mogli čakati tako dolgo na prvi pridelek. Oljka cveti konec marca. Ima drobne rumeno zelene cvetove. Pravijo, da je cvet vrtnic minljiv, toda v primerjavi z oljčnim cvetom je večen. Celo drevo oljke odcveti v dveh, treh dneh. Plodovi so zreli konec oktobra. Skoraj povsod jih še zmeraj obirajo ročno. Običajno rodi oljka vsako drugo leto. Plodove naberejo in jih stisnejo v lokalnih oljarnah, ki vzamejo za svoje delo 10 % pridelanega olja. Sveže obrane oljke dajo boljše olje, tiste, ki zaradi pomanjkanja delovne sile ostanejo čez zimo na drevesu, so slabše kakovosti, ker se poveča odstotek prostih kislin v olju. Za jedilno olje ta ne sme biti večji od 1 %; olje, ki ima več kislin, uporabijo za izdelavo margarin, seveda po odstranitvi kislin, ali pa kar za milo. Oljarne stiskajo olje na dva načina, hladno in s paro. Jasno je, da je hladno stiskanje boljše in da daje olje boljše kakovosti, toda v tropinah ostane več olja, stiskanje s paro pa popolnoma izluži tropine. Tropine uporabijo za krmo živini, na deželi včasih pozimi kurijo z njimi peči.