POSTELJE NA VRTU

DEOS Center starejših Notranje Gorice so stanovalci dopoldne začeli s telovadbo, po kateri se jim je pridružil psiholog Jakob. Zanje je pripravil delavnico progresivne mišične relaksacije, kjer so
skozi vodene vaje umirili telo, sprostili napetost in si vzeli čas zase. Nato se je dogajanje preselilo na vrt, kjer je bilo še posebej lepo videti, kako pomembno je, da je dogajanje namenjeno prav vsem. Stanovalce, ki so zaradi gibalne oviranosti večino časa v postelji, so pripeljali na vrt, da so lahko tudi sami doživeli dopoldne skupaj z drugimi. Tako so bili tudi oni tam, kjer se je dogajalo – med ljudmi, pod krošnjami dreves, obdani z glasbo, petjem in otroškim smehom.
Za stanovalce so nastop pripravili otroci. Zala je zaigrala na violino, Katja na ukulele, Gaja na flavto, Brina in Zala pa sta dopoldne popestrili s plesom. Vse skupaj je povezalo še skupno petje, ki
je vrt napolnilo z domačim in prijetnim vzdušjem.  Ob nastopu so se vrstili nasmehi, pogledi in tudi kakšna solza sreče. Otroci so s svojo energijo prinesli živahnost, stanovalci pa so jim vračali s pogledi, nasmehi in aplavzom. Za trenutek ni bilo pomembno, kdo lahko stoji, kdo pleše in kdo spremlja dogajanje iz svoje postelje. Pomembno je bilo samo, da so bili skupaj. Prav ti trenutki so tisti, ki ostanejo. Ko se na vrtu srečajo različne generacije, ko glasba poveže tiste, ki jo ustvarjajo, in tiste, ki ji prisluhnejo, ter ko se poskrbi, da je lahko del dogajanja prav vsak stanovalec.
Morda je bilo najlepše prav to, da so bili na vrtu vsi. Vsak na svoj način, vsak s svojimi zmožnostmi, a vendar skupaj. In včasih je dovolj že to – biti tam, slišati glasbo, ujeti otroški nasmeh in začutiti, da si del nečesa skupnega. ❤️