Nekateri zvoki se ne slišijo samo z ušesi

V DEOS Centru starejših Notranje Gorice se je današnji dan po dopoldanski telovadbi nadaljeval z meditacijo ob kavici na vrtu, popoldne pa smo ga posvetili glasbi in svetovnemu dnevu posebnih glasbil.

Naši gostje so bili Ansambel Vedun – čudoviti ljudje v belem, ki so s seboj prinesli glasbo, znanje in inštrumente, kakršnih marsikdo med nami še nikoli ni videl.

Z njihovo glasbo smo potovali skozi Afriko, Mongolijo in Indijo, vsak glasbeni sklop pa je odprl nova vrata v svet zvokov. Pred nami so se zvrstili ročno izdelani in izrezljani godalni inštrumenti, brenkala, kristalna harfa, ročno poslikan šamanski boben, pihala in še mnogo drugega. Nekatera imena so ostala v spominu: igil, dombra, tampura, sitar, sarangi, grški buzuki …

Potem pa žaga. Da, prava žaga. In iz nje so prišli tako nežni zvoki, da smo skoraj pozabili, kaj pravzaprav držijo v rokah. Takšni trenutki človeka opomnijo, da se včasih nekaj čudovitega skriva tam, kjer tega sploh ne pričakujemo. Stanovalci so poslušali, opazovali, se nasmihali in z radovednostjo spremljali vsak nov inštrument. Nekateri so občudovali njihovo izdelavo, druge je prevzel zvok, spet tretji so samo mirno prisluhnili. In prav to je bilo morda najlepše. Kajti glasba ne potrebuje vedno razlage. Včasih samo pride do človeka. Nekaj v nas premakne, prebudi spomin, prikliče občutek ali pa prinese mir. Včasih nas spomni tudi na to, da imamo poleg glasu, ki ga slišijo drugi, še svoj notranji glas. Učimo se ga slišati. Včerajšnja glasba pa nam je pokazala, da je okoli nas še toliko drugih glasov, ki jih velja odkrivati.

Hvala, Ansambel Vedun, za obisk, za vašo toplino, čudovite inštrumente in za glasbeno popotovanje, ki ni ostalo samo v naših ušesih. Nekaj njihovih zvokov je zagotovo ostalo tudi v nas. ❤️