ZAJČKI NA OBISKU

V DEOS, Center starejših Notranje Gorice je bilo dopoldne namenjeno prav posebnim obiskovalcem – Rjavki, Baksbaniju in Bucki, trem hišnim zajčkom, ki jih je med stanovalce pripeljala sodelavka.
Njihov prihod je hitro pritegnil pozornost. Nekateri stanovalci so jih najprej samo opazovali, drugi so takoj segli po mehkem kožuščku, marsikdo pa se je ob njih spomnil na čase, ko je tudi sam doma skrbel za zajčke. Iz enega vprašanja se je razvila zgodba, iz zgodbe spomin in kmalu je bilo slišati marsikaj o zajčkih, ki so nekoč živeli na domačem dvorišču.
Rjavka, Baksbani in Bucka so obiskali stanovalce po jutranji telovadbi, nato pa svojo pot nadaljevali tudi do stanovalcev, ki svojega dneva ne morejo preživeti izven sobe. Tudi tam je bilo mogoče opaziti, kako hitro se človek odzove na nekaj tako preprostega in pristnega, kot je živahen pogled zajčka in mehak kožušček pod dlanjo.
Obiskali so tudi enoti Lipa in Breza. Tam je največ pozornosti pritegnila Bucka, ki je s svojo puhasto podobo tako očarala stanovalce, da je bilo mogoče skoraj dobiti občutek, da bo kar
ostala pri njih. Nekateri so jo težko izpustili iz naročja.
Dopoldne z zajčki tako ni bilo samo druženje z živalmi. Bilo je tudi vračanje v spomine – v domača dvorišča, v skrb za živali in v čas, ko so bili zajčki del vsakdanjega življenja.
Včasih žival ne potrebuje ničesar drugega kot bližino. Človek pa ob njej najde zgodbo, za katero morda niti ni vedel, da jo še vedno nosi v sebi.