ZAKLJUČEK TEDNA STAREJŠIH

Teden starejših je minil, a misel, ki ga je spremljala, ostaja. Dobil sem samo eno življenjsko zgodbo.
Vsak človek jo piše vse življenje. Vanjo se zapisujejo otroštvo, družina, delo, prijateljstva, ljubezni, izgube, kraji, ljudje in številni drobni trenutki, ki jih morda takrat niti ne prepoznamo kot pomembne. Z leti postanejo del spomina in zgodbe, ki jo nosimo s seboj.
V DEOS, Center starejših Notranje Gorice so želeli tem zgodbam v času Tedna starejših nameniti nekaj več pozornosti. Prisluhnili so svojim stanovalcem in njihovim pripovedim ter ustvarili nov kotiček življenjskih zgodb. Na njegovih policah in straneh bodo počasi dobivale svoje mesto pripovedi, ki so jih zapisali stanovalci. O dogodkih, ki so se jim vtisnili v spomin, o ljudeh, ki so zaznamovali njihovo življenje, o času, ki je bil drugačen in o trenutkih, ki jih je vredno ohraniti. Zapisane ostajajo njihove besede in njihov način pripovedovanja, saj prav v tem nosijo svojo pristnost.
Kotiček pa ni namenjen le branju. Je povabilo k pogovoru, k spominjanju in morda tudi k temu, da se ob kakšni zgodbi v človeku prebudi lastna.
Tudi jesenska stojnica, ki je spremljala zaključek Tedna starejših, je na svoj način pripovedovala zgodbe. Na njej so se znašli sirupi iz vršičkov, marmelade, zeliščna olja, sivkini žepki, čaj in drugi izdelki, ki so jih pripravile stanovalke. Vsak izdelek je nastal iz znanja in spretnosti, ki jih nosijo s seboj že dolga leta. Včasih se nam zdi, da je življenjska zgodba zapisana predvsem v besedah. A pogosto jo lahko prepoznamo tudi v rokah, ki še vedno znajo pripraviti domačo marmelado, napolniti sivkin žepek, nabrati zelišča ali iz nečesa majhnega ustvariti nekaj, kar bo razveselilo drugega. Tako so se v tem tednu prepletale različne zgodbe. Tiste, ki so bile zapisane na papirju, in tiste, ki so bile skrite v spominu in spretnostih. Zgodbe, ki govorijo o preteklosti, a imajo svoje mesto tudi danes. Morda je prav to najlepše pri življenjskih zgodbah. Nikoli niso zares samo naše. Ko jih zaupamo drugemu, lahko v njih prepozna nekaj svojega, se ob njih nasmehne, česa spomni ali preprosto za trenutek obstane.
V DEOS, Center starejših Notranje Gorice bodo zato temu kotičku pustili, da raste počasi. Z vsako novo pripovedjo, z vsakim spominom in z vsako zgodbo, ki bo našla svoje mesto. Kajti vsak človek ima samo eno življenjsko zgodbo. In v njihovem centru radi prisluhnejo vsaki.