V Zimzelen sem prišel leta 2012, po tem ko sem ovdovel in sem živel sam. Pri hčerki ali sinu nisem mogel živeti. Namestitev mi je uredila hčerka. Novico, da se selim v dom, sem dobro sprejel in bil sem takoj za to. Prej nisem imel izkušenj z domovi za starejše, nikoli nisem bil v nobenem niti na obisku. Tako nisem imel kakšnih posebnih pričakovanj, mislil sem si, kar bo, pa bo.
In od prvega dne moje zadovoljstvo raste. Zadovoljen sem z vsem, z vsemi ljudmi se razumem, z veliko drugimi stanovalci se družim. Osebje je v redu, za vse poskrbijo in se res trudijo. Če mi kaj ni všeč, jim povem, se pogovorimo in se stvar uredi.
Hrana je dobra, nisem zelo izbirčen, a če česa ne jem, pač pustim ali pojem kaj drugega.
Sem precej aktiven: sodelujem pri vodenju domske knjižnice, tudi sicer zelo rad berem knjige, udeležujem se prireditev, posebej tistih z glasbo, saj brez glasbe ne morem. Vedno sem rad pel in zdaj pojem v pevskem zboru stanovalcev.
Moj center: Zimzelen Topolšica