Z Zimzelenom sem se prvič srečala leta 2012. Nekega jutra sem obležala v domači kopalnici in nisem mogla vstati. Tako sem ležala skoraj tri dni, ko so me po naključju »odkrili« sosedi. Od tam sem šla v bolnišnico za dva tedna, nato pa v Zimzelen. V treh mesecih sem nazaj pridobila svoje moči in se vrnila domov.
Po dveh letih sem doživela zlom dveh vretenc … Hčerki živita v Mariboru, sosedov s svojimi težavami nisem mogla obremenjevati. Tako sem se decembra 2015 vrnila oz. preselila v Zimzelen.
S svojo enoposteljno sobo sem zelo zadovoljna, v hiši se počutim sprejeto, lepo mi je. Osebje in sostanovalce jemljem kot svojo širšo družino. Vsi zaposleni so prijazni in poskrbijo za vse – od prehrane, nege, čiščenja, do zdravstvenih storitev.
S hrano sem zadovoljna, četudi vedno ni po mojem okusu, saj vsi ne maramo istih jedi.
Vsako jutro telovadim v sobi ali na dvorišču, nato še pri skupinski telovadbi, veliko se sprehajam, sama ali v družbi drugih stanovalk. Vmes se pogovarjamo, recitiramo pesmi, si zapojemo. Veliko se družim z drugimi stanovalci.
Pester je program krožkov in prireditev, na katerih nas navdušujejo pevci, ansambli, imamo krasne likovne razstave, pogovore, tako da je poskrbljeno tudi za duhovno hrano.
Zagotovo lahko vsakdo najde kaj zase, če le želi in se potrudi.
Moj center: Zimzelen Topolšica
Facebook
LinkedIn