Stene na upravi centra starejših Cerknica ponovno krasijo prečudovite slike, tokrat olje na platnu slikarjev Borisa in Ane Šter.

Boris Šter

Rojen leta 1952 v Tržiču. Leta 1988 si je v prometni nesreči poškodoval hrbtenico. Želja postati slikar, ki izvira že od rane mladosti ga je pripeljala med udeležence likovne šole Zveze paraplegikov Slovenije. Njegova hobija sta tudi košarka in tenis na invalidskih vozičkih.

V zadnjih letih ustvarja v olju. Njegova dela so zdaj realistična, a že naslednji trenutek kot pri impresionistih potopljena v sončno luč in atmosfero. Obrisi njegovih krajinskih podob so ta hip jasni in sklenjeni, vendar že naslednji hip utonejo v barvi. Ostre konture nadomestijo lise in ploskve, krajina se nam naenkrat predstavlja kot privid, kot podoba nastala v slikarjevih očeh in ne kot podoba, ki se nam navidezno javlja kot otipljiva predmetnost.

 

Ana Šter

Rojena 1957 v Kranju in živi v Lešah pri Tržiču. Od sedmega leta se spopada s sladkorno boleznijo in posledično izguba vida. Ostalo ji je 5% vida. Z možem je vodila eno najbolj znanih gostiln na Gorenjskem. Po preselitvi v nov dom v  Leše in po upokojitvi je skupaj z možem začela poleg vseh del še slikati. Najlepši motivi so rože in tihožitja v akrilu in pastelni tehniki. Izobražuje se v okviru Društva slepih in slabovidnih Kranj, kjer so bili mentorji Marjeta Žohar,Ivan Stojan Rutar, Izidor Jalovec, Bolislav Čeru in Vinko Hlebš  in pa v društvu Paraplegikov, kjer so mentorji Jože Potokar, Rasso Causevig in drugi. Vsa ta izobraževanja so rodile slike, ki so jim umetnostni zgodovinarji  dali zelo pozitivne ocene in Ana se je opugumila,  da jih razstavi. Do sedaj je imela 22 skupinskih razstav.

 

Razstavo je omogočil gospod Benjamin Žnidaršič, ustanovitelj zavoda ARSVIVA, ki se nahaja v Podcerkvi blizu Starega trga pri Ložu. Ob odprtju razstave so nam prijetno vzdušje s kulturnim programom pričarali gostje gospoda Benjamina Žnidaršiča, umetnikov Borisa in Ane Šter, ki je prebrala zanimivo legendo v gorenjskem narečju, za glasbeno vzdušje pa je poskrbel domski pevski zbor stanovalcev ter gospod Tone Rot na kitari.