V DEOS Centru starejših Notranje Gorice našim stanovalcem izpolnimo marsikatero željo. Tako je stanovalka izzvala direktorico centra, kam jih bo peljala, da bodo lahko koristili turistične bone. Ker marsikateri starostnik bivajoč v domu ali doma, jih ne bo mogel.

Direktorica, Ana Petrič je glede na ugodno epidemiološko sliko v začetku julija takoj skočila v akcijo, sklicala sestanek stanovalcev, kjer je zbrala njihove želje ter organizirala pravo malo dogodivščino. Glede na število stanovalcev je poleg povabila še štiri sodelavke in sodelavce. Diplomirana zdravstvenika Nejca in Jana, fizioterapevtko Barbaro ter delovno inštruktorico Kajo. Tako, da je bilo poskrbljeno za vsa področja obravnave, kot v centru, samo veliko boljše, ker smo bili na drugi lokaciji oziroma, kot so poimenovali stanovalci, na dopustu.

Skupaj so se strinjali, da obiščejo Grand hotel Donat Superior v Rogaški Slatini, kateri ima vse tisto, kar je bilo izraženo, kot nujno, dobrodošlo in zaželeno. Stanovalci so dobili vsak svojo luksuzno sobo, z velikim ležiščem, prostorno kopalnico in kar je bilo direktorici pomembno, da so bili prvi gostje, da so imeli na voljo celotno nadstropje, varno bivanje brez množic ljudi ter mir. V dvodnevnem bivanju so se kopali, družili, sprehajali, telovadili, plesali, poslušali glasbo, katera je bila organizirana posebej zanje, jedli in pili po želji, naredili nekaj lumparij in kar je najbolj pomembno, uživali do onemoglosti in se veliko smejali. Vse fotografije niso za objavo. 😊 Zgovoren je podatek, da dva stanovalca ob odhodu domov nista več potrebovala invalidskega vozička, da smo polovico stanovalcev naučili ponovno plavati in da smo nazaj prišli vsi zdravi ter živi.

Vtisi stanovalcev so bili ganljivi. Gospa Kovač, katera je sicer na invalidskem vozičku, a je potem z lahkoto plesala je v šali rekla: »Gospa direktor, da ne boste dajala na Instagram, bo rekla naša tamlada, da se je tašči zmešalo, ko me bo zagledala, da takole plešem«. Gospa Katanec je bila navdušena nad razgledom z balkona. Če ni plavala je bila na balkonu, telovadila in mahala kopalcem na bazen. Gospod Tomažič je pohvalil, da je najbolj vesel, ker so imeli svobodo, ker ni bilo kontrolirano in strogo, ampak je bilo sproščeno in veselo: »Naš vrtec je imel čuvaje samo na bazenu, pravilno«. Gospa Novak je povedala, da je nazadnje plavala leta 1995. Potem je umrl mož in ni več. »Tako sem srečna. Sem že malo pozabila, ampak sedaj znam spet plavati. Kaja in Jan sta me dobro naučila«. Gospod Gostinčar je ob prihodu domov (v center) dejal: »Hvala vam, to so bili najlepši žarki v mojem življenju«. Gospa Tomc je pripomnila: »Čudovito! Bili smo prvi gostje, se imeli super in očitno tudi zadnji, glede na trenutno dogajanje«. Gospa Frlec pa že raziskuje, kam bi lahko šli po koncu ”korone”. Direktorica jih bo z veseljem peljala na še kakšen »dopust«.