“Wof- wof” se je vsake toliko zaslišalo iz gobčka terapevtske psičke Zoje, ki nas je ponovno prišla obiskati in nas spraviti v boljšo voljo. Najprej sta nam z lastnico pokazali nekaj trikov, nato smo skupaj ugotavljali skrite predmete in igračke, nato pa smo filozofirali o tem, kako je mogoče, da mi, kljub visoki inteligenci ne razumemo psov, oni pa nas ja. Debata je bila kar zanimiva, naše “pogruntavščine” pa bomo tokrat zadržali zase.