KO ZADIŠI PO SIVKI IN MARELICAH

Poletna vročina nas v teh dneh pogosto zadrži v prijetni senci našega centra, a to še zdaleč ne pomeni, da dnevi minevajo brez ustvarjalnosti in dobre volje. Prav nasprotno – tudi v notranjosti
centra nastajajo lepe zgodbe, ki jih pišemo skupaj. Tokrat smo zavihali rokave ob prav posebni nalogi. Sivko, ki so nam jo prijazno podarili, smo stanovalci skrbno osmukali in pripravili za dišeče vrečke. Vrečke iz blaga, ki smo jih že prej sešili, bodo kmalu napolnjene z njenim prijetnim vonjem in pripravljene, da kot drobna pozornost razveselijo druge.

Ob tem pa ni manjkalo niti pristnega gospodinjskega znanja. Naše stanovalke, ki v sebi še vedno nosijo bogate izkušnje in spretnosti domače kuhinje, so z veseljem skuhale marelično marmelado. Ob mešanju sladkih marelic so oživeli številni spomini na poletja, domače vrtove in shrambe, polne skrbno pripravljenih dobrot. Ob takšnem skupnem delu nastaja veliko več kot le dišeče vrečke in domača marmelada. Nastajajo pogovori, delijo se izkušnje, obujajo spomini in utrjuje občutek, da je vsak prispevek pomemben. Prav v tem je čar našega centra – da tudi v najbolj vročih poletnih dneh skupaj ustvarjamo, si pomagamo in ohranjamo znanja, ki jih je vredno prenašati naprej.