V toplejših dneh ni lepšega kot za trenutek ustaviti čas in odpotovati na izlet. Zdaj se je ozračje že dobro otoplilo in vse kar vabi ven na plano. Topli dnevi so naše stanovalce tudi zvabili in odpeljali na izlet. Letos smo se odpravili na dolenjsko stran Slovenije, natančneje v Kostanjevico na Krki. Prečudovit kraj. Pravzaprav je cela dolenjska pokrajina prečudovita.
Zjutraj smo se okrepčali z zajtrkom in polni energije stopili na avtobus ter se odpeljali. Pot je bila prijetna in je minila kar hitro. Po dobri uri in pol smo končno pripeli na naš cilj. Obiskali smo cistercijanski samostan, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije, je znan po bivši samostanski cerkvi in najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji, tudi grajskih. Danes se v njem nahaja Galerija Božidar Jakac, v okolici gradu pa je forma viva, ki je bila prva v Sloveniji. Forma viva so kipi in skulpture narejene in postavljene na mesto, kjer se simpozij skulptur nahaja. Kipi so narejeni iz avtohtonega materiala, v Kostanjevici je to krakovski hrastov les.
Po ogledu samostana in galerije, smo se odpravili nazaj na avtobus in se odpeljali do gostilne Žolnir, ki se nahaja na obrobju mesta. Je družinska gostilna z dolgoletno tradicijo ime pa je dobila po Jurčičevi povesti Kloštrski žolnir, v kateri se glavni junak, gozdarski inženir zaljubi v Kostanjeviško dekle Katrco. Ker je bila izgovorjava besede inženir za domačine precej zahtevna, so ga začeli klicati kar žolnir.
Tam smo bili zelo prijazno sprejeti in postreženi. Osebje je bilo prijazno in ustrežljivo, hrana odlična, stanovalci pa nadvse navdušeni nad celostno izkušnjo. Ko smo se vračali proti domu smo si dolgo pot domov krajšali s petjem in poslušanjem pesmi. Bilo je zabavno in sproščeno, kar se strinjajo tudi stanovalci. Imeli smo prečudovit izlet, ki nam bo ostal še dolgo v spominu.
Facebook
LinkedIn