Delovna terapija omogoča ljudem, da kljub težavam, kot so okvare, omejitve v izvajanju aktivnosti in zmanjšane zmožnosti za sodelovanje, živijo čim bolj samostojno. Delovni terapevt z namenskimi in smiselnimi aktivnostmi pomaga posamezniku doseči, ohraniti in povečati samostojnost na vseh področjih življenja. Od skrbi zase, kar vključuje učenje in ohranjanje samostojnosti pri dnevnih aktivnostih, kot so hranjenje, oblačenje in skrb za osebno higieno, prek funkcionalne mobilnosti (vstajanje, sedenje, položaj telesa v postelji ipd.) do prilagajanja bivalnega okolja in spodbujanja miselnih funkcij z aktivnostmi. Pri nas je pristop do vsakega stanovalca individualen. Tako ima vsak stanovalec svoj karton; delovni terapevt se z vsakim stanovalcem ob sprejemu pogovori o njegovih željah, interesih in pričakovanjih. Njegovo stanje prouči tudi z uporabo standardiziranih testov in na podlagi teh informacij skupaj s stanovalcem sestavi program. Aktivnosti vsakega stanovalca dnevno zapisuje in stanje ves čas spremlja. Podatke o vključitvi posameznika v delovno terapijo zdravnik vpiše tudi v zdravstveni karton stanovalca. Seveda lahko delovni terapevt vsakega posameznika vključi v delovno terapijo tudi kadar koli v času njegovega bivanja v centru, če se pri stanovalcu pojavi potreba po tem. Posebno pozornost usmerja tudi v številne zanimive prostočasne aktivnosti, namenjene vsem stanovalcem centra. Namen prostočasnih dejavnosti je medsebojno povezovanje stanovalcev, samopotrditev, svobodno izražanje in ohranjanje ustvarjalnosti ter razvedrilo in sprostitev. Trudimo se, da stanovalcem omogočimo tudi, da se ukvarjajo z aktivnostmi, ki so jih opravljali doma (kuhanje, vrtnarjenje, šivanje idr.). Uspešna delovna terapija zagotavlja tudi uspešnejše aktivno vključevanje stanovalcev v življenje v centru in s tem izboljšanje kakovosti življenja. Delovni terapevt skrbi tudi za prostovoljce, ki sodelujejo pri prostočasnih aktivnostih centra in krajšajo čas stanovalcem.
SLUŽBA DELOVNE TERAPIJE
Delovna terapija omogoča ljudem, da kljub težavam, kot so okvare, omejitve v izvajanju aktivnosti in zmanjšane zmožnosti za sodelovanje, živijo čim bolj samostojno.