Pogosta vprašanja

Vrste oskrbe in merila zanje so določena s Podrobnejšimi standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v domovih za starejše (Ur. l. RS, 96/22), ki si jih lahko ogledate v PDF dokumentu.

Pokličite v ambulanto osebnega zdravnika, ki ga je vaš svojec obiskoval pred odhodom v center starejših, in prosite, naj kartoteko pošljejo k vam domov ali v izbrani center starejših. Pomembno je, da je kartoteka v centru starejših vsaj takrat, ko starostnik začne bivanje v centru, lahko tudi prej. Samo tako lahko že takoj ob sprejemu nudimo starostniku ustrezno nego in nadaljujemo ustrezno terapijo. Če kartoteke ob sprejemu starostnika še ni v centru, se moramo glede terapije zanesti na informacije svojcev, ki so pogosto nepopolne.

Prisotnost zdravnika je med centri različna. Prosimo vas, da prisotnost zdravnika v centru, za katerega se zanimate, preverite na recepciji centra, kjer vam bodo povedali, katere dni in ob katerih urah je prisoten. Nato se za pogovor z zdravnikom naročite pri ambulantni medicinski sestri osebno ali po telefonu. Zdravnik namreč ni zaposlen v centru, lahko je zaposlen v bližnjem zdravstvenem domu ali je koncesionar, tako da na izbiro zdravnika center ne more vplivati.

Prisotnost psihiatra je med centri različna. Prosimo vas, da prisotnost psihiatra v centru, za katerega se zanimate, preverite na recepciji centra, kjer vam bodo povedali, katere dni in ob katerih urah je prisoten. Za pogovor s psihiatrom se naročite pri diplomirani medicinski sestri osebno ali po telefonu.

Po merilih ZZZS se plenice menjajo trikrat dnevno (dve dnevni plenici in ena nočna plenica). Vendar v našem centru zamenjamo plenico tudi večkrat, če je to potrebno. Če pri posamezniku opazimo večjo porabo plenic v daljšem časovnem obdobju, porabo zapišemo na poseben list in svojce prosimo, da nam dostavijo potrebno količino plenic, ali se dogovorimo, da proti plačilu dodatne plenice priskrbimo mi.

Vsakega obiskovalca ob prihodu evidentiramo, pri čemer zapišemo, h komu je namenjen, tako da imamo nadzor nad tem, kdo je v centru. Za obiske naših oskrbovancev nimamo določenih ur, vključevanje svojcev je zelo zaželeno, tako da lahko pridete na obisk kadar koli. Priporočamo, da bližnje obiskujete od 10. do 19. ure, saj takrat najmanj motite ustaljeni urnik naših stanovalcev.

Na podlagi zmožnosti stanovalčevega dojemanja se lahko zdravnik odloči, ali o spremembi terapije obvesti svojce ali ne. V primeru urgentnega stanja oziroma poslabšanja sproti obveščamo svojce (kadar ni zdravnika, to naredi dežurna sestra). Ponoči svojcev običajno ne kličemo, razen če to izrecno zahtevajo.

Preden ima stanovalec pregled zunaj centra, pokličemo svojce in jih obvestimo, kdaj ima njihov bližnji pregled (dan in ura). Dogovorimo se tudi glede spremstva, če je to potrebno. Če spremstvo organiziramo v centru, se to obračuna po ceniku dodatnih storitev. V primeru urgentnega odhoda v zdravstveno ustanovo se spremstvo ne zaračuna, niti za spremstvo stanovalcev v varovani enoti.

Svojce prosimo, da vsako več kot 24-urno odsotnost stanovalca sporočite dva dneva pred odhodom. Tako vam lahko vnaprej pripravimo vse potrebno (zdravila, inkontinentne pripomočke, oblačila ipd.), hkrati pri mesečnem računu odštejemo 3,2 € za vsak dan napovedane odsotnosti.

Verjetno vaša mama/oče ne spada v skupino stanovalcev, ki jim je individualna fizioterapija namenjena in jim tudi pripada. Individualna fizioterapevtska obravnava je namreč namenjena rehabilitaciji po svežih poškodbah in operacijah, po svežih poškodbah ali boleznih centralnega ali perifernega živčnega sistema (npr. možganska kap) ali po nenadnih ali nepričakovanih poslabšanjih zdravstvenega stanja.

Individualna fizioterapija se izvaja glede na presojo funkcijskega stanja stanovalca, izključno po nalogu zdravnika ali glede na mnenje specialista.

Individualne fizioterapevtske obravnave potekajo trikrat do štirikrat na teden in trajajo do izboljšanja funkcijskih sposobnosti ali do največ tri mesece oziroma šest mesecev po možganski kapi.
Fizioterapevtske obravnave za odpravljanje oziroma lajšanje bolečin (TENS, LASER, magnetna terapija, ultrazvok …) se izvajajo petkrat na teden in se izvedejo največ desetkrat.

Preventivna fizioterapevtska obravnava je namenjena vzdrževanju in ohranitvi funkcijskih sposobnosti in krepitvi psihofizične kondicije. Poteka v obliki skupinskih vadb; jutranja telovadba se izvaja vsak dan od ponedeljka do petka, trening ravnotežja in preprečevanje padcev ter žoga band pa enkrat na teden. Posamezne aktivnosti se lahko med centri razlikujejo.

V centrih skladno z razpoložljivostjo fizioterapevta opravljamo tudi fizioterapevtske storitve, ki so dodatno plačljive. Te oblike fizioterapije so med centri različne, zato se o njih pozanimajte v posameznem centru. Cene teh fizioterapij so v ceniku dodatnih storitev.

Žal ne v okviru fizioterapije v centru. Individualna fizioterapija se namreč izvaja glede na presojo funkcijskega stanja stanovalca in izključno po nalogu zdravnika ali glede na mnenje specialista. Individualne fizioterapevtske obravnave potekajo trikrat do štirikrat na teden in trajajo do izboljšanja funkcijskih sposobnosti ali do največ tri mesece oziroma šest mesecev po možganski kapi.

Dnevne aktivnosti načrtuje in izvaja delovni terapevt v sodelovanju s fizioterapevtom in animatorjem varovanega oddelka. Delovni terapevt se na podlagi uvodnega pogovora s stanovalcem in njegovimi interesi odloči za vključitev v delovno terapijo. Pogosto opažamo, da se interesi stanovalca in svojca razlikujejo. V teh primerih usklajujmo tudi interese svojcev z interesi in zmožnostmi stanovalca. Vzamemo si čas, da svojcem pojasnimo, česa je njihov bližnji zmožen in česa ne.

Dnevne aktivnosti načrtuje in izvaja delovni terapevt v sodelovanju s fizioterapevtom in animatorjem varovanega oddelka. Delovni terapevt se na podlagi uvodnega pogovora s stanovalcem in njegovimi interesi odloči za vključitev v delovno terapijo. Pogosto opažamo, da se interesi stanovalca in svojca razlikujejo. V teh primerih usklajujmo tudi interese svojcev z interesi in zmožnostmi stanovalca. Vzamemo si čas, da svojcem pojasnimo, česa je njihov bližnji zmožen in česa ne.
Dnevne aktivnosti v DEOS centrih starejših izvaja tudi neprofitni Zavod Aktivna starost s aktivnostjo Aktiven dan kamor se lahko vključijo tisti, ki bivajo doma vendar si želijo živeti aktivneje in se vključevati v družbeno življenje.

V DEOS centrih starejših pripravljamo raznovrstne aktivnosti. Nekatere potekajo vsak dan,, druge večkrat tedensko, nekatere mesečno, aktivnosti ob posebnih praznikih pa enkrat letno. Več o aktivnostih na posameznih centrih si lahko ogledate na podstraneh posameznega centra starejših.

Natančna ura obrokov se od med centri razlikuje; običajno zajtrk poteka okoli 8. ure, kosilo okoli 12. ure in večerja okoli 18. ure.

Da, našim stanovalcem zagotovimo kar najboljšo oskrbo, imamo na voljo tudi različne diete, ki jih, tako kot vse druge jedilnike, pregleda naša dietetičarka. Dietne obroke pripravljajo naši strokovno usposobljeni kuharji, skladno z navodili zdravnika in smernicami na področju dietne prehrane.

Stanovalcem želimo in poskušamo ugoditi, kakor le lahko. Če je nekdo alergičen na neko prehrano, jo prilagodimo. Če stanovalec neke hrane ne mara, se kolikor je le mogoče prilagodimo tudi takim željam.

Prehrana starostnikov je izjemno pomembna, saj je ustrezna prehranjenost pomemben pogoj za dobro zdravje in počutje. Za prehrano starostnikov veljajo posebna priporočila, zato jedilnike pripravlja delovna skupina glavnih kuharjev družbe DEOS, pregleda pa jih tudi dietičarka, ki poskrbi, da imajo jedi ustrezno hranilno vrednost. Posebno pozornost namenjamo temu, da je prehrana dovolj raznovrstna in pestra, upoštevamo tudi sezonskost. Svoj glas pri sestavi jedilnika imajo seveda tudi stanovalci, ki se štirikrat letno sestanejo na komisiji za jedilnike in podajajo mnenja za posamezno jed. Posebno pozornost poleg prehrane namenjamo tudi hidraciji stanovalcev. Jedilniki vseh naših centrov so objavljeni na naši spletni strani in na oglasni deski v vsakem centru.

Vsi stanovalci dobijo tri glavne obroke, zajtrk, kosilo in večerjo. Stanovalci z dieto proti sladkorni bolezni prejmejo tudi dopoldansko in popoldansko malico. Če uporabnik zaradi zdravstvenih težav potrebuje več obrokov, mu te zagotovimo.

Stanovalcu, ki najavi svoj odhod dva dneva vnaprej, strošek za prehrano odštejemo od stroška oskrbe z dnem odhoda. Posameznih obrokov ne odštevamo (npr. samo zajtrka ali samo kosila). Če uporabnik odhoda ne napove, mu strošek prehrane odštejemo tretji dan odsotnosti.

Tudi vsi obiskovalci lahko kupijo obrok, ki ga pripravimo v našem centru. Če je le mogoče, svojo željo en dan prej sporočite receptorju, ki bo uredil vse potrebno.

Kjer je to le mogoče, vključujemo tudi lokalne pridelovalce hrane. Žal to velikokrat ni mogoče, ker lokalni pridelovalci ne morejo zagotoviti takšnih količin hrane, kot jih potrebujemo v naši kuhinji.

Televizija je na vsakem oddelku, v skupnih prostorih. Za televizijski sprejemnik v sobi poskrbite sami (v večposteljnih sobah v dogovoru s sostanovalci), priklop pa izvede naša tehnična služba, tako da s tem nimate skrbi. Poskrbimo tudi za priklop telefona ali dostop do spleta, kjer je to mogoče. Računovodja o priklopu sprejemnika obvesti ponudnika storitev KTV in pri računu za oskrbo zavede storitev KTV. Željo po priklopu KTV-storitev sporočite na recepciji centra.

V centru izvajamo prevoze skladno z željami oziroma potrebami naših stanovalcev. Prevoz se zaračuna po veljavnem ceniku dodatnih storitev, ki je izobešen na oglasni deski centra. Po opravljeni storitvi se na podlagi naloga za prevoz izda samostojen račun ali se strošek prevoza konec meseca zaračuna pri oskrbi.

Dostopnost do spleta je po centrih različna. Predlagamo, da preverite v centru, za katerega se zanimate.

V centru imamo malo televizijskih in radijskih sprejemnikov, podaljškov, stenskih ur miz in stolov za balkon, ki jih z veseljem posodimo stanovalcem, če so le na voljo.

Kajenje je dovoljeno v za kajenje posebej namenjen predelu centra, tam so nameščeni tudi pepelniki; kajenje v sobah ni dovoljeno.

Za popravilo se obrnite na recepcijo centra osebno ali po telefonu. Popravilo lahko naročite tudi strežniškemu osebju, ki bo to sporočilo posredovalo naprej. Vzdrževalci se na vaš klic odzovejo v najkrajšem možnem času in odpravijo napako. Najpogostejša popravila za stanovalce centra so menjava žarnic, popravilo vtičnic, popravilo vodnih inštalacij, priklop ali odklop TV v sobah, polnjenje zračnic na invalidskem vozičku in popravilo bolniških postelj.

Vse informacije v zvezi s sprejemom v center dobite na tej povezavi.

Te in vse druge informacije v zvezi z vsemi osmimi centri DEOS lahko dobite na telefonski številki xx xx xx xxx.

Trajnik za plačilo stroškov domske oskrbe lahko uredite v službi računovodstva posameznega centra. Pogoj je, da imate številko bančnega računa, na katerem se bo bremenitev izvedla, in predhodno izdane račune centra.

Pravico do uveljavljanja dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, so državljani Republike Slovenije ali so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in jim je za osnovne življenjske potrebe potrebna stalna pomoč in postrežba drugega. Prejemki iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo v zapuščinskih postopkih niso vračljivi.

Zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na predpisanem obrazcu vloži prosilec sam ali njegov pooblaščenec oz. zakoniti zastopnik:
– pri osebni zdravnici upravičenca, če je oseba v domači oskrbi, ali pa to stori
– pri domski zdravnici, če je upravičenec nameščen v domu starejših občanov.

Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo (po ugotovitvah invalidske komisije pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Upravičenec, nameščen v domu starejših občanov, ki želi vložiti zahtevek za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo in je prejemnik denarne socialne pomoči, oskrbo pa mu doplačuje občina stalnega bivališča, svoj zahtevek na predpisanem obrazcu posreduje krajevno pristojnemu centru za socialno delo.

V primeru upravičenosti do dodelitve dodatka za pomoč in postrežbo krajevno pristojni center za socialno delo izda odločbo, s katero temu upravičencu zviša znesek denarne socialne pomoči za znesek dodeljenega dodatka za pomoč in postrežbo.

Prosilci za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki lahko izjemoma tudi sami na predpisanem obrazcu izpolnijo zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, poleg priložijo potrebno zdravstveno dokumentacijo, s katero izkazujejo potrebo po stalni pomoči in postrežbi druge osebe ter jo sami posredujejo krajevno pristojnemu zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru zahtevka za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo ni treba vplačati.

OSKRBA I je namenjena osebam, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne pomoči. Ti stanovalci jedo v jedilnici doma, samostojno skrbijo za higieno bivalnih prostorov in osebno higieno.
OSKRBA II je namenjena osebam z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne pomoči,
OSKRBA III A je namenjena osebam z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki čez dan potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč drugih oseb, pri zagotavljanju opravljanja vseh osnovnih življenjskih funkcij.
OSKRBA III B je namenjena najtežje prizadetim stanovalcem, ki potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč drugih oseb pri zagotavljanju opravljanja vseh osnovnih življenjskih funkcij. Stanovalcem v tej kategoriji oskrbe zagotavljamo 24-urno spremljanje in izvajanja nege in oskrbe.
OSKRBA IV je namenjena osebam z najzahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (oskrba dementnih oseb), ki bivajo v enoti s povečano pozornostjo.

Najprimernejšo oskrbo za vsakega stanovalca določi komisija, ki jo sestavljajo direktor centra, socialna delavka in glavna medicinska sestra. Obliko oskrbe določijo ob sprejemu na podlagi informacij, ki jih dajo svojci, pogovora s stanovalcem in zdravniškega mnenja o zdravstvenem stanju, terapiji, ki jo prejema, in pripomočkih, ki jih uporablja. Med bivanjem stanovalca v centru se lahko oskrba spremeni; v primeru izboljšanja stanja se oskrba zniža, v primeru poslabšanja pa poviša. Pred spremembo vas o tem obvesti socialna delavka.

V centru imamo veliko pralnico, v kateri peremo tudi osebno perilo vseh naših stanovalcev. Da se perilo ne bi zamešalo, ga je nujno označiti. Pomembno je, da se označi vsak kos osebnega perila, tudi naknadno prineseni kosi, zato vse svojce naprošamo, da vsak kos prinesenega osebnega perila stanovalca najprej predajo v številčenje. Tako se izognemo iskanju izgubljenih kosov perila. Za številčenje poskrbimo v centru in to storitev zaračunamo skladno s cenikom dodatnih storitev. Zaželeno je, da stanovalci prinašajo oblačila takih materialov, ki jih je mogoče prati v pralnem stroju in sušiti v sušilnem stroju.